Pepelka (Zadnji kriki iz savane)

Pozdravljena,
roža, vrtnica!
Pozdravljena.
Vedno boš moja Pepelka.

Ljubi me,
čuvaj me,
ker sem tvoj,
moja Pepelka!

Še vedno me božajo iste dlani.
Še vedno mi vračajo nove moči.
Še vedno mi dajejo upanje.

Še vedno me gledajo iste oči.
Kot začarane sanje mi vračajo nove moči.
Še vedno si ti moja rožica.

Pesem treh ptic

Rad te imam, ker vem, da moliš zame.
Prosiš svoj dobri duh, naj pazi name.

Rad te imam, ker si mi dala sanje,
noč polno mladih lučk in sapo zanje.

Rad te imam, ker si jezna, ko me ni doma.
Vem, da te skrbi ta dolga siva cesta.

Rad te imam, ker si lepa in zaljubljena,
gejša vitezu in erosu nevesta.

Sem kralj treh kraljic. Sem pesem treh ptic.
Zarja mi sanje umiva.
Kot sin črne rože s poljubom začaran
pod srečno zvezdo se skrivam.

Rad te imam, ko zjutraj pod odejo
zgrabiš moj stari hrast za mlado vejo.

Rad te imam, ko zložena kot žlice,
včasih za lahko noč poslušaš vice.

Rad te imam, ker si moja mala rožica.
Hecno se ti zdi, da pika moja brada.

Rad te imam, ker si majna in prefrigana.
Midva sva zato, da se imava rada.

Sem kralj treh kraljic. Sem pesem treh ptic.
Zarja mi sanje umiva.
Kot sin črne rože s poljubom začaran
pod srečno zvezdo se skrivam.

PH4

Sivina mi skriva volkove,
jim brusi zobe, razžarja oči
domačini nekdanje zvestobe
plešejo kolo, plodijo ljudi.

Prastare popačene grožnje
drobijo poglede in zmedo sade,
potne dlani strah nam greje,
ko reka zaveje in veter zaspi.

V pisarni senca duše šteje.
Z njo usoda žeblje tri:
enega za pamet,
dva pa za oči.

Valovi ostrih črnih nohtov
trgajo z neba zaklade,
brezzoba usoda pravi,
mladost mi ne ukrade.

Ob zori se kamenje smeje,
poljubi me nežno, zatisni oči,
najhuje pri laži je mraz,
ta vrača poljube in pije ti kri.

Picek moj frdamani

Iz takšne so snovi kot sanje,
dobre, nežne, kakor vile.
In ko mesečina pade nanje,
kot da bi se nam rodile.

Nekdo ti pravi Julija,
spet drugi Mesalina,
Kleopatra, Lara, Barbara
z ustnicami polnih vina.

Vsa imena že poznam.
Vsi zakladi so že razprodani.
Samo tebe še imam,
picek moj frdamani.

Z najlepšo, z Urško gre povodni mož.
Meta sreče ni spoznala.
Tisto rusko Ano mi povozi vlak.
Doma pa Vesna skoči iz letala.

Nekdo ti pravi Agata,
čarovnica iz loške vode.
Irena, Duša, Barbara,
Nina iz visoke mode.

Vsa imena že poznam.
Vsi zakladi so že razprodani.
Samo tebe še imam,
picek moj frdamani.

Pociva jezero v tihoti

Počiva jezero v tihoti
in listje rahlo mi šumi.
Ob jezeru v temni noči
mlad partizan molče stoji.

Obljubo deklica je dala,
da bo čakala tisti dan,
ko bo svoboda zasijala,
ko se povrne partizan.

Ko drugo leto borbe mine,
prejela draga pisemce,
da partizanu vrh planine
prebila krogla je srce.

Počiva jezero v tihoti
in listje rahlo mi šumi.
Na dnu samotnega jezera
dekle nesrečno mirno spi.

Praslovan

Horde slovanske krvi preko reke skozi dni,
spredaj poglavarji in direktorji,
za njimi kurbe, mladci, upokojenci.
Spolno močni, silno zdravi,
zakladi step iz pradavnine so prišli
po stotih generacijah sposobnih gospodinj
in nam po vseh predpisih
zajebali vse, kar se je zajebati dalo.

Kdo je tebe Praslovan plavati učil,
da si preplaval tisto rusko reko
in se v mojih genih naselil.

Usmerjeno izobraženi, zjutraj v službo skozi dni,
spredaj so grobovi in sirote,
za njimi mrtve ribe in crknjeni psi.
Brez pigmenta smo spočeti,
sodobna brozga iz betona
se množimo križani, kastrirani, korakajoči,
da bomo vsi po vseh predpisih
zajebali vse, kar se bo zajebati dalo.

Pridi, greva domov

Nekdo te bo imel res rad.

In bedasto je, da si sama zlomiš vrat.
Ogromno je drugih, ki radi pomagajo.
Spodaj je pločnik.
S kanalom bo spil tvoj obraz.
Nekaj zamudnikov bo pet minut strah.
Zajebi jih in pridi nazaj.
Ker ogledalo laže in krade.
Ker so besede sužnji prevare.

Jutri bo postelja Sutjeska tvojih želja.
Vem, da si sanjala sončni zahod.
Pozabi ga in pridi domov.
Ker ta tvoj eros laže in krade.
Njegove besede so dim prve trave.

Za moje pojme si čisto v redu punca.
Pridi, greva domov.

Prosim, pazi, da mi ne pohodiš podočnjakov

Vse bom priznal.
Kje sem bil in kaj sem delal.
Vse bom priznal.
Bodi malo nežna z mano.
Prosim, pazi,
da mi ne pohodiš podočnjakov.

Poljubi me.
Iščejo me stari grehi.
Poljubi me.
Naj zaspim in jih pozabim.
Prosim, pazi,
da mi ne pohodiš podočnjakov.

Nekdo zvoni.
Nimava več dosti časa.
Nekdo zvoni.
Poglej, če kdo stoji pred vrati
in če so že prišli za mano,
nikar jim ne odpri.
Nasmehni se in reci.
reci, da me ni.

Vse bom priznal.
Bodi malo nežna z mano.

Prvi Maj

Nocoj bo hladilnik spet zbudil
nervozno pernato posrano bando
na podstrešju.
S palcem in kazalcem
si zapiram hladne veke.

Kot da mi jih zapira voda
tik pod gladino kakšne reke,
kjer bi ta trenutek rad ležal
in sanjal, da se vozim
z vlakom proti morju
na vagonu, polnem posušenih poljskih rož,
ki ne dišijo več.

Kolodvor me čaka na postaji.
Nekaj praznujejo.
Strah me je, da jih bom zunaj srečal,
srečne, zdrave, delovne ljudi,
ker bi rad za hip zamenjal z njimi
prvi maj, ko se zdani.

Queen of pleasures / La reine des plaisirs

Someone, black and beautiful, is lying on the beach.
She must be some kind of fairy, goddes or a witch.
I will volunteer my fingers - prisoners of her hair.
Where those legs are ending... let me be buried there.

I admit I didn't show her, all I really had to show.
With all my skill of talking, I still couldn't say Hello!
I would gladly wash her feet and I would gladly walk her dog.
Suddenly she sat and whispered, "Come on baby, light my fire!"

Mother Nature gave me a pair of ears and a pair of eyes,
witnesses that she exists, so shameless, but so nice.
Dancing all night long for her, with a red rose in my teeth,
I want to be her pocket clown, a fireman for grief.

Queen of pleasures! Queen of pleasures!
Give me back my heart and let me go away.

If she could read my thoughts, oh! how embarrassing for me!
All my exclusive charm is there, laid bare, for her to see.
It seems I lost the duel. Now I'm raising the white flag.
I'm asking her for mercy. I want my freedom back.