Rad te imam

Rad te imam, ker vem, da moliš zame.
Prosiš svoj dobri duh, naj pazi name.

Rad te imam, ker si mi dala sanje,
noč polno mladih lučk in sapo zanje.

Rad te imam, ker si jezna, ko me ni doma.
Vem, da te skrbi ta dolga siva cesta.

Rad te imam, ker si lepa in zaljubljena,
gejša vitezu in erosu nevesta.

Sem kralj treh kraljic. Sem pesem treh ptic.
Zarja mi sanje umiva.
Kot sin črne rože s poljubom začaran
pod srečno zvezdo se skrivam.

Rad te imam, ko zjutraj pod odejo
zgrabiš moj stari hrast za mlado vejo.

Rad te imam, ko zložena kot žlice,
včasih za lahko noč poslušaš vice.

Rad te imam, ker si moja mala rožica.
Hecno se ti zdi, da pika moja brada.

Rad te imam, ker si majna in prefrigana.
Midva sva zato, da se imava rada.

Sem kralj treh kraljic. Sem pesem treh ptic.
Zarja mi sanje umiva.
Kot sin črne rože s poljubom začaran
pod srečno zvezdo se skrivam.

Sirene tulijo

Danes ni sobota.
Danes ni poplave
in danes ni avto povozil otrok.
Danes ni pogrebov (sirene tulijo).
Danes ni potresov (sirene tulijo)
in danes ni nož ne sekira,
plavih fantov klicala.

Danes banke spijo (sirene tulijo).
Gozdovi ne gorijo (sirene tulijo)
in danes ni žaga odrezala rok.
Traktorji so mirni.
Delavci so pridni
in danes ni strup ne bolezen,
belih sester klicala.

Zdaj si še zadnjič oglejmo to modro nebo,
prižgimo falote in si čestitajmo.
Poljubimo ženo, otroke in ljubico!
Naj nam šampanjci zapojejo za slovo!

Slavoloki zmage

Smo kot slavoloki zmage,
senca potepuških psov,
nekakšen korzo za golobe,
ki ne najdejo domov.

Za ušesa nam obešajo zastave.
Mečejo nam cvetje pod noge.
In prav tako kot papeži,
berači ponavadi tam čepijo
in pridno stiskajo zobe.

Skoraj slepa ulica kremena
zmešanega za nazaj,
stojimo, da bi stali večne čase,
kot prozorna vrata v majski raj.

Smo kot slavoloki zmage,
senca potepuških psov,
nekakšen korzo za golobe,
ki ne najdejo domov.

Slon med porcelanom

Tisti jesenski mrzli nosovi. En črni šal za oba.
En žep za prste, za najin klavir. Zdaj likalniki padajo tja.
Hišnik je len. Voluharski dnevi. Vrata na vrhu stopnic.
Zunaj je tema. V sobi zabava. Rože dišijo za nas.
Ona me hoče. Ona me ima. Ona me dobro pozna.

Bele plenice. Črna zastava. Kovčki nas silijo stran.
Ribe pod stropom. Gobe po tleh. Vedno je kaj za pojest.
Nočni umiki. Mi na omari. V temi ne veš, če je miš.
Sam na postaji. En dan prepozno. Jutranji vlaki so smrt.
Ona me hoče. Ona me ima. Ona me dobro pozna.

Soncek je... (Skustrana)

Danes se mi zdiš še prav posebej lepa.
Ta poredni angel spet nad nama leta.
Vem, da me bo dan živel, kot v rokavicah,
ker je na moje veke padlo nekaj zlatega.
Sonček je in ti si skuštrana.

Iskrice v očeh in nagajivi blisk nasmeha.
Razvajena princeza, naj se pravljica nikdar ne neha.
Vedno me boš našla tam, kjer si me boš želela.
Na moji dlani dobra vila zate spi.
Sonček je in ti si skuštrana.

Srečno, Kekec

Srečno Kekec, Zlatorogov car.
Srečno Kekec, triglavski mornar.
Tvoje misli solze pijejo.
Tvoji škornji jame kopljejo.

Za eno samo zvezdo si imel oči.
Od bombe pa do večnosti.
Namesto nas, si ji ves čas verjel,
da drugih sploh na svetu ni.

Namesto sonca baterija
in za pasom črni ključ.
Palica se sladko smeje,
ko pleše kolo preko naših buč.

Srečno Kekec, Zlatorogov car.

Srečno Kekec, triglavski mornar.

Tvoje misli solze pijejo.
Tvoji škornji krste zabijajo.

Stari vojak

V ponedeljek plačo dobim,
nisem več pasji vojak.
Cvenka kup v žep si spustim,
joj me, kako je težak!
Bogat tako pač ni vsak,
kot jaz, stari vojak!

V torek spet v mesto hitim,
pivske prijatle gostim.
Najdem dekle za srce,
zvesto gori le za me.
Ljubit tako ne zna vsak,
kot jaz, stari vojak!

V petek v mestu tičim,
piva zastonj si želim.
Prijatli šli so na kant,
strežnik de: "Ven, buzerant!"
Vsekal sem kot bi ga vsak,
jaz, stari vojak.

V nedeljo v parku sem spal,
k maši hiti, kdor je vstal.
Jaz trebuh prazen imam,
moliti lačen ne znam.
V cerkvi ni zame klopi,
sem odpuščeni vojak.

Rekruti, pamet v roke,
naj v vojsko vas ne dobe.
Še zmerom je bolje umret,
kot v vojski dolgo živet.
Predolgih trideset let,
kot jaz, stari vojak!

Stella

V spominu si,
ko se morja gladina lesketa.
V spominu si,
ko v virih mesečina lahno miglja.

In gledam te,
ko se na daljni poti zvrtinči prah.
Ko popotnik, ki ga noč globoka zmoti
trepeče plah.

Pri tebi sem,
ko te daljava krije.
Čutim te.

Poslušam te,
ko val iz morja vstaja.
Votlo buči.
Pogosto slišim te v tišini gaja,
ko vse molči.

Ugaša dan.
Že prva zvezda sije.
O, vrni se.

TAM bi rad bil pokopan

Tam, pod poraščeno titovko,
nekje med galebom in tiho solino,
kjer včasih poljubi medvede krotijo
je zadnjo, presladko, edino,
mi mati narava postlala blazino.

Tam bi rad bil pokopan.

Tja pod metuljeva krila,
pod njihovo senco,
na vlažni mah in vročo svilo.
Tam naj diši moje zadnje kadilo.

Tam bi rad bil pokopan.

Ko bodo mi grob obiskali pionirji, mladinci,vojaki,
ki z grobimi zvezdami sreče nevestine sanje teptajo,
te prosim, da spomniš se name, ne nanje,
vsaj s pomočjo kakšne žalostne
malo daljše, malo vece in malo bolj debele svece.

Tam bi rad bil pokopan.

Tiha voda (Vzami si čas)

Utrujene žarnice lajajo na sonce,
ki boža dim in stari prah.
Tiho vodo je strah,
ker je nihče ne čaka
in se ji ne mudi.

Vzami si čas.
Naj me priložnost spremeni.
Vzami si čas,
da iz zaspanega občana zraste
bridka sablja roparja.

Prazni kot moje sobe
čaka na najine hlače,
da bo lahko zaspal.
Sva mornarja, si voda nasproti pomola,
kjer bom pristal.

Vzami si čas.
Naj me priložnost spremeni.
Vzami si čas za roparja.

Prišla si, da vzameš me s sabo,
ker nisi, zdaj vem,
da prideš nazaj.
Pod odejo je mraz,
ki me ščipa v kosti,
in zunaj je maj.

Vzemi si čas.