Braca Makedonci? ~ Makedonija će posle SAD i EU priznati Kosmet

@ Gambino

Posto je na primitivnom dijalektu nece ti biti problem da razumes

Fa{izmot i Vtorata svetska vojna se neposredno povrzani. Naukata go ima odamna objasneto karakterot na fa{izmot, vremeto i pri~inite za negovata pojava i go ima oceneto kako najtemna ideologija na sovremenata istorija i najsilna negacija na op{tocivilizaciskite i demokratskite pridobivki na ponovata istorija na ~ove{tvoto. Fa{izmot se pojavil vo vremeto na kriznata sostojba me|u dvete svetski vojni, a najtemnata strana ja poka`al vo tekot na Vtorata svetska vojna, i toa ne samo kako ideologija na revan{izmot, na revizionizmot i na agresivnosta, tuku i kako neposredna pri~ina i cel na taa vojna. Po pra{aweto za idninata na ~ove{tvoto nastanala polarizacija me|u dr`avite. Formiran e Trojniot pakt me|u zemjite so fa{isti~ka ideologija i agresivni streme`i. Vo takva situacija formirana e protivte`a vo forma na antifa{isti~ki sojuz. Toj e na~elno heterogen, sostaven od dr`avi i organizacii so razli~na politi~ka i ideolo{ka orientacija, no podgotveni za odbrana na demokratijata.

Vtorata svetska vojna zapo~nala na 1 septemvri 1939 godina so napadot na Germanija vrz Polska. Poradi toj napad dva dena podocna, odnosno na 3 septemvri, Velika Britanija i Francija i objavile vojna na Germanija. Do 10 septemvri 1939 godina vo vojnata se vklu~ile Kanada, Avstralija, Nov Zeland i Ju`noafrikanskata Unija. Germanija, vo prvata polovina na 1940 godina, so molskavi~ni napadi gi razbila vooru`enite sili na Danska, na Norve{ka, na Holandija i na Francija i gi okupirala nivnite teritorii. Vo po~etokot na juni, dodeka traele operaciite vo Francija, Italija ja iskoristila, sostojbata pa i objavila vojna na Francija, a potoa gi pro{irila operaciite na svoite vooru`eni sili kon Mediteranot i Bliskiot Istok. Vo vtorata polovina na 1940 godina na Trojniot pakt mu pristapile Ungarija i Romanija, a Italija izvr{ila napad vrz Grcija. Vo mart 1941 godina kon Trojniot pakt pristapile Bugarija i Jugoslavija. Po martovskite antifa{isti~kite demonstracii vo Belgrad, vo Skopje i vo drugi gradovi, Hitler odlu~il vojni~ki i politi~ki da ja razbie Jugoslavija. Na 6 april 1941 godina, Germanija, so sojuzni~kite sili izvr{ila napad vrz Jugoslavija i Grcija i za dve nedeli vospostavila potpolno vlijanie vrz zemjite na Balkanskiot Poluostrov. Na 22 juni 1941 godina Germanija izvr{ila agresija vrz Sovetskiot Sojuz. Napadot zapo~nal vo soglasnost so poznatata teorija za "Blic-krigot" (molskavi~na vojna), pri {to so grupa od 190 divizii, vooru`eni so najsovremeno oru`je, bil izvr{en nenadeen napad. Vo po~etokot izgledalo deka nivnite juri{i se nezadr`livi, no Crvenata armija so silnata borba vo po~etokot na dekemvri uspeala da gi zadr`i nivnite prodirawa. Na 8 dekemvri 1941 godina Japonija izvr{ila napad vrz vooru`enite sili na SAD na Havaite vo Perl Harbur. Po toj nastan SAD i objavile vojna na Japonija. Istiot den i Velika Britanija i objavila vojna na Japonija, a po tri dena, odnosno na 11 dekemvri 1941 godina, Italija i Germanija objavile vojna na SAD. Taka Vtorata svetska vojna gi dobila naj{irokite svetski razmeri.

Germanskata agresija vrz SSSR izvr{ila radikalen presvrt vrz sostojbata i vo odnosite me|u ostanatite zemji vo svetot. Na 12 juli 1941 godina vo Moskva, britanskata Vlada potpi{ala spogodba so sovetskata Vlada za zaedni~ka borba protiv Germanija i za davawe sekakva pomo{. Na 14 avgust 1941 godina bila potpi{ana Atlantskata povelba me|u pretsedatelite na SAD, Frenklin Ruzvelt, i na Velika Britanija, Vinston ^er~il, {to pretstavuva zaedni~ka izjava deka tie se podgotveni da mu pomognat na Sovetskiot Sojuz vo borbata protiv fa{isti~kite zemji. Na Londonskata konferencija na 24 septemvri 1941 godina na~elata na Atlantskata povelba, pokraj osnova~ite, ja prifatile u{te 10 dr`avi koi bile vo voena sostojba so Germanija i Italija. Me|u potpisni~kite bila i Jugoslavija, {to zna~i deka posredno i Makedonija ja prifatila Atlantskata povelba i gi po~ituvala nejzinite na~ela. So toa stanala ramnopravna ~lenka na antihitlerovskata koalicija. Na trojnoto Moskovsko sovetuvawe (SSSR, SAD i V. Britanija), od 29 septemvri do 1 oktomvri 1941 godina, bile doneseni pove}e konkretni odluki vo odnos na zaedni~kata borba. Na 1 januari 1942 godina bila donesena Va{ingtonskata deklaracija vo koja bile sodr`ani principite na Atlantskata povelba i ja potpi{ale 26 dr`avi. Taa Deklaracija bila osnova za sozdavawe na Obedinetite nacii. Do krajot na Vojnata Atlantskata povelba ja potpi{ale u{te 21 dr`ava. Na toj na~in bile zacvrsteni vooeno-politi~kite odnosi na antihitlerovskata koalicija.

Vtorata svetska vojna na Balkanot oficijalno zapo~nala so donesuvaweto na odlukata na Musolini Italija da ja napadne Grcija. Na 28 oktomvri 1940 godina italijanskite sili stacionirani vo Albanija ja napadnale Grcija. Me|utoa, neposredno pred italijanskata agresija gr~kata Metaksasova vlast izvr{ila apsewe i deportacija na okolu 2.000 najistaknati Makedonci - ~lenovi na VMRO (Obedineta) i na KPG, i gi deportirala na ju`nite ostrovi od Egejskoto More, pod izgovor deka sproveduvaat merki na pretpazlivost od {piona`a. Po agresijata na italijanskite sili, gr~kiot re`im izvr{il mobilizacija vo egejskiot del na Makedonija, pri {to, re~isi vkupniot rezerven sostav go so~inuvale Makedonci i doselenici od Mala Azija i vedna{ bile upateni vo prvite borbeni linii na frontot. Do napadot na Germanija na 6 april 1941 godina vrz Grcija na gr~ko-italijanskiot front zaginale okolu 12.000 lu|e, od koi okolu 5.000 bile Makedonci. Pokraj toa, italijanskite avioni na 5 noemvri 1940 godina ja bombardirale Bitola, pri {to zaginale 10 lica, a raneti bile 26 lica. Toa se prvite `rtvi {to makedonskiot narod gi dade vo borbata protiv fa{izmot.

Na 6 april 1941 godina, po bombardiraweto na: Belgrad, Skopje, Bitola, [tip, Veles i pova`nite objekti na prugata Ni{-Skopje-Solun, germanskite sili stacionirani vo Bugarija, od tri pravci navlegle vo Makedonija: ]ustendil-Kumanovo-Skopje; Gorna Xumaja-[tip-Veles-Ohrid i Petri~-Gevgelija-Solun. Od zapadnata strana napadot vrz Makedonija go izvr{ile italijanski sili stacionirani vo Albanija na ohridskiot i na debarskiot pravec. Na 18 april 1941 godina vo Makedonija navlegle bugarski olupatorski sili. Na toj na~in Makedonija bila povtorno podelena i okupirana od bugarski, od italijanski i od germanski sili. Za kuso vreme se pojavile i nivni sorabotnici: golemosrpski, golemoalbanski i golemobugarski sili koi se stavile vo funkcija na okupatorite i barale od niv poddr{ka za ostvaruvawe na svoite golemodr`avni interesi.

Podgotovkite na makedonskiot narod za vooru`ena borba zapo~nale vedna{ po navleguvaweto na fa{isti~kite vooru`eni sili. Na 7/8 april 1941 godina, Mesniot komitet (MK) na Prilep odr`al sostanok na koj bila utvrdena opredelbata za vooru`ena borba protiv okupatorot. Vo tekot na april 1941 godina podgotvitelni sostanoci odr`ale pove}e MK vo Makedonija. Po napadot na Germanija vrz Sovetskiot Sojuz na 22 juni 1941 godina, samoinicijativnite sostanoci na MK na KPJ vo Makedonija go inicirale Pokrainskiot komitet (PK) kon krajot na juni 1941 godina da formira Voena komisija koja }e bide odgovorna pred PK za voenoto pra{awe. Aktivnostite na Voenata komisija rezultirale so formiraweto na Skopskiot partizanski odred na 22 avgust 1941 godina. Ne{to podocna bile formirani Prilepskiot i Kumanovskiot partizanski odred, a na 11. oktomvri so napadot na `andarmeriskata stanica vo Prilep zapo~nalo plansko i organizirano vooru`eno vostanie na makedonskiot narod.

Vo po~etokot na 1942 godina po odr`uvaweto na Januarskoto sovetuvawe Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe (NOD) se zasililo, bile formirani pove}e mesni voeni {tabovi, a vo juni 1942 godina, Pokrainskiot voen {tab bil preimenuvan vo Glaven {tab na narodnoosloboditelnite partizanski odredi na Makedonija (G[ na NOPOM). Vo mart 1943 godina e formirana Komunisti~kata partija na Makedonija (KPM) na ~elo so Centralen komitet (CK). Glavniot {tab na NOPOM e pro{iren i preimenuvan vo Glaven {tab na narodnoosloboditelnata vojska i partizanski odredi na Makedonija. Na toj na~in bile formirani politi~koto i voenoto rakovodstvo na MNOD i se zapo~nalo so sozdavawe na pokrupni voeni formacii, se sozdavale slobodni teritorii, se formirale operativni zoni, oblasni komiteti i voeni {tabovi, se zgolemil prilivot na novi borci, so {to vooru`enoto vostanie prerasnalo vo narodnoosloboditelna vojna.

Vo vtorata polovina na 1943 godina se odr`al Prespanskiot sostanok od 2-4 avgust, formiran e Akcioniot narodnoosloboditelen komitet (ANOK) na Makedonija, formiran e bataljonot "Mir~e Acev" na 18 avgust kako prva regularna voena edinica, sozdaden e Inicijativen odbor za podgotovka i svikuvawe na ASNOM, formirani se Prvata makedonsko-kosovska brigada na 11 noemvri i Vtorata makedonska brigada na 20 dekemvri 1943 godina, i vedna{ potoa makedonskata narodnoosloboditelna vojska gi zapo~nala zimskite operacii. Vo me|uvreme G[ na NOV i POM go izdal Manifestot do makedonskiot narod. Potoa bile odr`ani Fu{tanskoto partisko sovetuvawe i Osnova~kiot kongres na Naroodnoosloboditelniot mladinski sojuz na Makedonija (NOMSM).

Vo fevruari 1944 godina, so poznatiot Fevruarski pohod, narodnoosloboditelnata vojska na Makedonija izvr{ila operativni dejstva, re~isi na celata etni~ka teritorija na Makedonija. Po proletnata ofanziva 1944 godina bile sozdadeni pokrupni slobodni teritorii i se sozdale mo`nosti za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM. Vo soglasnost so odlukite na Vtoroto zasedanie na AVNOJ, odlukite i re{enijata na ASNOM slu`at kako osnova za vospostavuvawe i natamo{na izgradba na makedonskata dr`avnost.

Podgotovkite za kone~noto osloboduvawe na Makedonija G[ na NOV i POM gi zapo~nal so reorganizacija na edinicite i rakovodstvata na makedonskata narodnoosloboditelna vojska. Donesena e odluka da se formiraat ~etiri operativni zoni, vo sekoja od niv po edna do dve divizii. Formiran e Glaven odbor na edinstveniot NOF na Makedonija. Donesena e odluka da se sprovede op{ta mobilizacija, da se formiraat i korpusi, narodnoto stopanstvo da se mobilizira za logisti~ko obezbeduvawe na narodnoosloboditelnata vojska i objaven e proglas so koj se povikuvaat site gra|ani na Makedonija da ja zasilat borbata protiv fa{isti~kite okupatori i nivnite sorabotnici. Formirani bile sedum divizii, a vo oktomvri 1944 godina operativnite zoni prerasnale vo korpusni i bile formirani tri korpusi. Po osloboduvaweto na Makedonija, vo sredinata na noemvri 1944 godina makedonskata vojska bila reorganizirana, a 15. makedonski korpus vo sostav od 42. i 48. divizija, vo brojna sostojba od okolu 25.000 borci, e ispraten na Sremskiot front, pri {to u~estvuval vo zavr{nite operacii za osloboduvawe na Jugoslavija. Vo borbite za probivawe na Sremskiot front do kapitulacijata na germanskite sili, edinicite na 15. makedonski korpus imale okolu 1.200 mrtvi, 3.369 raneti i 378 is~eznati.

Makedonskata narodnoosloboditelna vojska vo tekot na ~etirigodi{nata vojna vodela silni vooru`eni borbi protiv bugarskite, italijanskite i germanskite okupatorski sili i protiv nivnite sorabotnici - balisti~kite, ~etni~kite i VMRO-mihajlovisti~kite kontra~eti. Osobeno zna~ajni bile Fevruarskiot pohod, Proletnata ofanziva i zavr{nite operacii za osloboduvawe na Makedonija. Mo{ne silen uspeh makedonskata vojska postignala vo borbite pri povlekuvaweto na germanskite grupi-armii "E". (GAE) od Grcija, ~ija brojna sostojba iznesuvala okolu 350.000 lu|e. Borbite protiv ovie elitni germanski sili traele okolu 40 dena. Pritoa, makedonskata vojska izvr{ila okolu 200 operacii, boevi i borbi. Vo toj period bile zapleneti 15.000 par~iwa germansko oru`je, bile uni{teni okolu 300 motorni vozila, tri tenka, desetici lokomotivi, vagoni i drugo. Izvr{eni bile okolu 190 ru{ewa na `elezni~ki prugi, a samo vo eden den so 45 ru{ewa se sopreni i uni{teni 18 germanski kompozicii vozovi. Poradi site tie dejstva Germancite bile prinudeni so dve divizii da se povlekuvaat preku Albanija. Pokraj toa, GAE vo borbite od oktomvri do noemvri 1944 godina vo Makedonija gi imale slednite zagubi: 421 mrtvi, 1.297 raneti i 571 is~eznat. Vkupno za nepolni dva meseci od germanskiot borben sostav bile isfrleni 2.289 vojnici. So toa se postignalo: prvo, prese~ena e otstapnicata na GAE niz dolinata na Morava, vtoro, zabaveno e povlekuvaweto na GAE za 40 dena {to imalo su{tinsko zna~ewe vo zavr{nite operacii za osloboduvawe na Jugoslavija, treto, Makedonija e oslobodena so sopstveni sili. Istovremeno, so razgoruvaweto na Vojnata se sozdavala i se razvivala i Makedonskata narodnoosloboditelna vojska. Nejzinata brojna sostojba vo letoto 1944 godina iznesuvala okolu 6.000 borci i stare{ini, vo vremeto na osloboduvaweto na Makedonija brojnata sostojba se zgolemila na 66.000, na 15 januari 1945 godina imalo 83.814, a vo vreme na kapitulacijata na Germanija, makedonskata vojska broela 110.000 borci i stare{ini.

Vo tekot na ~etirigodi{noto vojuvawe protiv fa{isti~kite okupatori, istovremeno podnesuvaj}i gi site posledici na genocidnata politika, makedonskiot narod go vtemelil svojot pridones vo kone~nata pobeda nad fa{izmot na razli~ni na~ini i so brojni `rtvi. So potpi{uvaweto na spogodbata "Kladius - Popov", bugarskata Vlada se obvrzala da obezbedi rabotna sila za rudnicite vo Makedonija koi bile pod uprava na Germancite. Za tie potrebi bilo anga`irano mesnoto naselenie. Samo vo 1942 godina vo 700 makedonski pretprijatija koi rabotele za germanski potrebi na prisilna rabota bile anga`irani 14.000 du{i. Osven vo mesnite pretprijatija se vr{ela internacija na makedonskoto naselenie vo Germanija, vo Italija i vo Bugarija, i toa po grupi (rabotni dru`ini). Vo Germanija i Italija bile upateni 19.000 lu|e, vo Bugarija 25.000 i navedenive 14.000 bile anga`irani vo makedonskite pretprijatija, odnosno vkupno 58.000 du{i od Makedonija bile vo internacija. Mnogu od tamu nikoga{ ne se vratile.

Pokraj internacijata okupatorot vr{el masovni iseluvawa na naselenieto. Zapo~nale so iseluvaweto na Srbite kolonizirani 1918 godina, a do dekemvri 1941 godina iselile 26.451 Srbin, so cel da se sozdade ~ista "bugarska etni~ka teritorija". Potoa gi iseluvale semejstvata na makedonskite komunisti i semejstvata na onie regruti koi ne se javile na povik da slu`at vo bugarskata okupatorska armija. Po razli~ni osnovi bugarskiot okupator samo do mart 1942 godina od Makedonija iselil 5.000 lica. Pokraj navedenive na narodot osobeno te{ko mu pa|alo preseluvaweto na celi sela, od edno vo drugo. Od imotot ne mo`elo da se nosi ni{to. Takvi preseluvawa najmnogu imalo vo Kavadarskata op{tina. Na toj na~in bez svoi domovi i ogni{ta ostanale 34.000 lu|e.

Osven prinudnata rabota, internacijata i prisilnite iseluvawa, makedonskiot narod osobeno te{ko gi do`iveal okupacionite zatvori i deportiraweto vo koncentracionite logori. Samo niz skopskiot zatvor "Idrizovo" vo tekot na okupacijata pominale 8.000 zatvorenici od koi 500 bile `eni. Poradi svojata nepokornost makedonskoto naselenie bilo upatuvano vo razni fa{isti~ki koncentracioni logori. Na po~etokot vo 1941 godina gi upatuvale vo koncentracioniot logor "Gonda voda" vo Bugarija. Tamu bile deportirani okolu 1.130 Makedonci. Vo logorot "Sv. Nikola" gi deportirale `enite. Od 1.450 `eni od Jugoslavija, najgolem broj bile Makedonki.

Celokupnoto bezvlastie i samovolie nad makedonskiot narod, soglasno so fa{isti~kata regulativa, go sproveduvale i najvisokite pravni instuticii, Kasacioniot sud vo Sofija i Voeniot sud vo Skopje. Vo Makedonija bil formiran i Prek voen sud koj bil podvi`en. Voenite sudovi vo periodot od 1 januari 1942 do 4 septemvri 1944 za razli~ni prestapi izrekle brojni presudi: Smrtni 1590, izvr{eni smrtni presudi 199, osudeni na do`ivoten zatvor 1.133, osudeni na vremenski zatvor 7.324. Osven osudenite, voenite sudovi obvinile 12.461 lice za koi se predviduvala smrtna presuda. Spored nepotpolnite podatoci na Makedonskata zemska komisija za `rtvite i stradalnicite na voenite zlostorstva na okupatorot, terorot i voenoto zlostorstvo vo Makedonija gi imale slednite posledici: ubieni 5.476 du{i, ma~eni i pretepuvani 8.280, apseni i internirani 50.414, (vo taa brojka ne se opfateni interniranite vo mesnite rudnici i pretprijatija), vkupno 64.170 du{i. Navedenive zlostorstva se napraveni vrz civilnoto naselenie. Vo tie podatoci ne se vneseni zaginatite i ranetite borci nad koi isto taka se vr{ele zlostorstva, pa od tie pri~ini podatocite gi smetame za nepotpolni. Vo izve{tajot na Dr`avnata komisija za utvrduvawe na voenite zlostorstva od strana na okupatorot i doma{nite izdajnici ispraten do Vladata na FNRJ vo maj 1946 godina samo za bugarskiot okupator se naveduvaat 1.568 lica koi izvr{ile voeni zlostorstva. Od navedenive za 1.052 zlostornici se istaknuva deka se nao|aat vo Bugarija. Od svoja strana Makedonskata zemska komisija dostavila do Dr`avnata komisija na FNRJ odluki za 635 doma{ni predavnici, osudeni kako voeni zlostornici, a za koi, isto taka, se pretpostavuva deka se vo Bugarija.

Stradawata na Makedonija pod re`imot na fa{izmot, pokraj navedenive `rtvi, go manifestiraat pla~kosuvawata i ekonomskiot pusto{ koj ostanal vo zemjata po osloboduvaweto. Makedonija vo po~etokot na 1941 godina raspolagala so 87 razni rudnici. Od niv Germanija izvlekuvala 155.000 toni godi{no, a vo isto vreme Bugarija vo "starite" kraevi proizvela 53.000 tona {to pretstavuva pribli`no 1/3 od dobienata ruda od Makedonija. Spored nepotpolno utvrdenite podatoci, ekonomskite zagubi na makedonskiot narod za vreme na okupacijata iznesuvale: na bugarskoto okupaciono podra~je: a) vo oblasta na nacionalniot imot 235.385.649 dolari, vo oblasta na nacionalniot dohod 231.300.547 dolari. Vkupno 466.686.196 dolari po kurs od 1945 godina. Na italijanskoto okupacisko podra~je zagubite iznesuvale: a) vo oblasta na nacionalniot imot 3.023.341.859 dinari; b) vo oblasta na nacionalniot dohod 6.631.637.870 dinari. Vkupno, 9.654.979.729 jugoslovenski dinari po kurs od pred vojnata.

Najte{ki i nepovratni bile ~ove~kite `rtvi koi makedonskiot narod gi vgradil vo pobedata nad fa{izmot, no i onie `rtvi koi go pre`iveale ma~eweto i ranuvaweto pa kako trajni invalidi stanale `ivi spomenici na najgolemoto bezumije vo istorijata na ~ove{tvoto. Vkupniot broj na zaginatite od Makedonija vo tekot na Vtorata svetska vojna iznesuva 33.000 `rtvi, vklu~uvaj}i gi tuka i preku 7.000 makedonski Evrei koi bugarskiot okupator vo 1943 godina gi deportiral vo koncentracioniot logor vo Treblinka, Polska. Imaj}i predvid deka makedonskiot narod od site delovi na Makedonija se vklu~il vo borbata protiv fa{izmot, negoviot pridones vo kone~nata pobeda protiv fa{isti~kite sili e izrazen preku slednite `rtvi: vo vardarskiot del zaginale okolu 33.000, vo egejskiot del od Makedonija zaginale okolu 2.730 i vo pirinskiot del od Makedonija imalo okolu 327 zaginati. Na ova treba da se dodadat i 5.000 zaginati vo Italijansko-gr~kata vojna, 1940 godina. Vkupno od site delovi na etni~ka Makedonija, vo borbata protiv fa{izmot od 1940 do 1945 godina zaginale okolu 41.057 lica. Pokraj toa, od egejskiot del na Makedonija emigrirale okolu 20.000 lica.

Makedonskiot narod, pokraj ~ove~kite `rtvi i ekonomskite zagubi, i so svojata tolerantnost pridonel da se nadminat site tragedii {to mu gi napravil okupatorot za posle pobedata nad fa{izmot da zapo~ne so `ivot vo sloga i so me|usebno priznavawe me|u sosedite i so sorabotka zaradi podobra idnina. Poradi taa cel, makedonskoto najvisoko rakovodstvo vo ime na makedonskiot narod dalo soglasnost Bugarskata narodna armija da vleze na teritorijata na Republika Makedonija i da u~e¬stvuva vo zavr{nite operacii do pobedata nad fa{izmot. Pokraj toa, na Bugarija i e prostena reparacijata od 25 milioni dolari koja bugarskiot narod trebalo da i ja plati na Makedonija za napravenite {teti i voeni zlo¬storstva za vreme na okupacijata. Imeno, na Bledskata spogodba pome|u Tito i Georgi Dimitrov na 1 avgust 1947 g., vo to~kata 7 na Protokolot, Vladata na FNRJ, vo ime na makedonskiot narod, a so cel za prijatelstvo so bugarskiot narod, se otka`ala od reparacijata.

Vo svojata dolga i burna istorija ispolneta so buni, vostanija i vojni, makedonskiot narod, osven {to vodel samostojna borba podignuvaj}i brojni vostanija za oslsoboduvawe od raznite okupatori, u~estvuval skoro vo site osloboditelni borbi {to gi vodele sosednite narodi. Se borel i vo po{iroki prostori i toa sekoga{ za pravda i sloboda no, retko bil tretiran za ravnopraven soborec. Negovata hrabrost i borbenost ~esto pati bila iskoristuvana za tu|i interesi. Vo tekot na Vtorata svetska vojna vo ramkite na antifa{isti~kata koalicija, Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe na makedonskiot narod za prv pat bil tretirano kako ravnopraven sojuznik. U~estvuvaj}i vo antihitlerovskata koalicija, makedonskiot narod dal silen pridones vo pobedata nad fa{izmot. ^ove~kite `rtvi od okolu 33.000 lica i vonredno golemite materijalni {teti go stavat makedonskiot narod vo grupata narodi koi u{te od po~etokot na Vojnata jasno se opredelile protiv fa{isti~koto novo ureduvawe. Pritoa, toj se borel i za nacionalno osloboduvawe i za sozdavawe na sopstvena dr`ava.

Slobodata i dr`avata {to makedonskiot narod gi steknal po zavr{uvaweto na Vojnata i so odlukite i re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM, pretstavuvaat o`ivotvoruvawe na negovata pove}evekovna borba. Vlo`uvaweto na `ivoti na najistaknatite dejci na makedonskiot narod vo temelite na slobodata i sopstvenata dr`ava trae so zasilen kontinuitet od Razlove~koto i Kresnenskoto vostanie, preku ilindenskata epopeja, pa Balkanskite i Prvata svetska vojna, se do kone~nata pobeda nad fa{izmot vo 1945 godina. Neprocenliv e vlogot na prethodnite generacii vo idninata na makedonskite pokolenija. Sega{nata generacija e samo alka vo sinxirot na makedonskoto opstojuvawe koja ima obvrska borbenite i slobodarskite tradicii da gi ~uva, da gi neguva i da gi prenesuva. Samo kako takva }e bide dostojna na imeto i slavata makedonska.

I daj konecno mi odgovori dali ces biti u jedinici sa prackama.
I da se vratimo kod slika. Pitam se dali se krijes zato sto si toliko ruzan pa ti nijedna riba ne daje pa si zato isfrustriran, ili se krijes zato sto se sramis samog sebe Smile